Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

Na seji odbora Skupščine Črne Gore o odgovornosti za škodo v okolju v občini Pljevlja je prišlo do verbalnega spopada med Milutinom Đukanovićem, predsednikom odbora direktorjev Elektroprivrede, in Dritanom Abazovićem, voditeljem GP URA. Abazović je trdil, da bi moralo tožilstvo preiskovati zagon rekonstruirane Termoelektrarne Pljevlja in da bi morali odgovorni nositi kazensko odgovornost. Đukanović je Abazovića označil za 'popolnega norca', Abazović pa je odgovoril, da bo Đukanović 'šel v zapor'.

Zaradi zastrupljanja prebivalcev Pljevalj je premier Abazović vložil kazensko prijavo proti predsedniku in članom odbora direktorjev Elektroprivrede Črne gore, izvršnemu direktorju ter ministru za energetiko in rudarstvo. Poleg tega so poročali, da vlada žrtvuje Pljevlja zaradi delovanja Termoelektrarne Pljevlja, kljub ekstremnemu onesnaženju zraka in zaskrbljujočim podatkom o zdravju prebivalcev.

V Pljevljih so izmerili povišane vrednosti žveplovega dioksida, medtem ko so ravni dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida v mejah normale. Direktor Rudnika uglja, Nemanja Laković, kot trajno rešitev vidi toplifikacijo in ekološko rekonstrukcijo. Evropska zveza zahteva pojasnilo, ali je Termoelektrarna Pljevlja začela obratovati brez sistema za razžveplanje, kar bi pomenilo kršenje okoljskih standardov in bi zahtevalo kazensko odgovornost.

Gospodinjstva v Črni gori so novembra 2025 porabila 132,88 milijona kWh električne energije, kar je 13,16 odstotka več kot oktobra. Povprečni račun za elektriko je znašal 36,35 evra. Največjo povprečno porabo so imeli v Tivtu (46,62 evra), najmanjšo pa na Žabljaku (20,35 evra). Poraba je v primerjavi z novembrom 2024 narasla za 0,55 odstotka.

Elektroprivreda Črne Gore (EPCG) je sporočila, da je bil začasno ustavljen rad Termoelektrarne "Pljevlja" zaradi težav pri delovanju sistema za transport žlindre. Do ustavitve je prišlo zaradi izzivov v delovanju sistema, ki je del opreme, vgrajene v okviru ekološke rekonstrukcije in modernizacije obrata. Po neuradnih informacijah je bila termoelektrarna izključena le dva dni po ponovnem priklopu na omrežje, saj je v preizkusnem obdobju, v katerem se odpravljajo tehnične nepravilnosti, ki se pojavijo med ekološko rekonstrukcijo. Kvar naj ne bi ogrožal same rekonstrukcije.

Črna gora je v prvih osmih mesecih leta namenila več kot 80 milijonov evrov za plačila Termoelektrarni Pljevlja (TE) in Rudniku premoga. Energetska družba EPCG je Rudniku premoga v prvih šestih mesecih uplatila približno 31,5 milijona evrov, medtem ko so izplačila za ekološko rekonstrukcijo TE Pljevlja do konca avgusta znašala 49,3 milijona evrov. Zastoj Termoelektrarne Pljevlja dodatno povečuje stroške. Poleg tega je bilo opozorjeno, da počasnost reform v Črni gori negativno vpliva na črpanje evropskih sredstev, saj je država doslej počrpala le 38% od načrtovanih sredstev za reformske ukrepe.

Ekološka rekonstrukcija Termoelektrarne Pljevlja v Črni gori poteka po načrtih in vstopa v zaključno fazo. Poleg rekonstrukcije se izvaja tudi toplifikacija mesta in projekt izravnave reke Ćehotine. Na sestanku ministra za energetiko in rudarstvo Admira Šahmanovića z vodstvom EPCG so poudarili uspešno sodelovanje države in EPCG pri projektu. Ključni sistemi so v visokem stanju realizacije, pri čemer je kanal dimnih plinov zaključen v več kot 78 %, spajanje starega in novega cirkulacijskega sistema vode pa v 97 %. Adaptacija dimnika naj bi bila končana do sredine oktobra.

Po podatkih iz bankarskih izpiskov in plačilnih nalogov Elektroprivrede Črne Gore (EPCG), je bilo do junija letos za projekt ekološke rekonstrukcije Termoelektrarne Pljevlja realiziranih več kot 44,5 milijona evrov od dogovorjenih skoraj 58 milijonov evrov. Podatke je objavilo Združenje za svobodni dostop do informacij (ASP), ki jih smatra za zanesljive, če so bili kot taki tudi dostavljeni.

Cikotićeva je kritizirala prelaganje odgovornosti med policijo in tožilstvom glede odstranitve spornega spomenika, kar po njenem mnenju kaže na stanje države pod novo oblastjo. Očitala je dogovor institucij in župana PES s udeleženci profašističnega shoda o premestitvi spomenika namesto njegove odstranitve v skladu z zakonom.

Poleg revizije transformatorske postaje Miroševce pri Leskovcu, zaradi katere je bilo 12. avgusta več vasi brez elektrike, so bili zaradi del na elektroenergetskem omrežju načrtovani tudi začasni izklopi električne energije v posameznih delih Beograda.